Kako človeku odvzeti svobodo?

Seznam načinov, pristopov in orodij je dolg. Prvi je ta, o katerem sem največ pisal do zdaj. Ne skrbite, pridejo še drugačni pogledi. Vsaj upam. Torej prvi je, da se človeka pahne v neoliberalno matrico izkoriščanja in zasužnjevanja z dolgom. Ko tvoj miselni doseg ne presega, kako poleg plačila računov odplačati še naslednji obrok stanovanjskega kredita in (idealno) še lizinga za avto, enostavno ne moreš razmišljati o širši sliki. Vidiš samo kar je tik pred teboj. Vse ostalo je nebulozno (da, megleno).

Drugi in največkrat sočasni ukrep je človeka utišati – mu nadeti nagobčnik – s tem, da se ga prepriča, da je politična korektnost edina norma komuniciranja. K temu dodaš še tolerantnost do celega seznama podzvrsti populacije. Predvsem zato, da se narod polarizira, da vsak laja – in tukaj je najbolj absurdno, da s to formulo pripraviš tiste, ki se štejejo za tolerantne, da postanejo v svojem izražanju in dejanjih prav tako netolerantni, kot tisti, torej netolerantneži, ki jih napadajo. Cilj dosežen, razdeljeno ljudstvo, torej nemočnost uvidenja realne slike, ki je predpogoj za kakršnokoli skupinsko akcijo proti umetno ustvarjenem stanju, ki jasno koristi le eliti. Da, tistemu procentu, ki na naš račun udobno prebiva “ko bubreg u loju”.

Kar me pripelje do naslednje točke; ultrafragmentacije in ultraindividualizma. Zaradi slednjega vsak vidi in razmišlja le o sebi (ker se mu to prodaja vsak dan, predvsem odkar je Thatcherjeva izrekla, da družbe ni več, obstajajo le še posamezniki, ki sledijo svojim lastnim interesom), zaradi prvega pa ne vidi gozda zaradi dreves – večina ima ozko usmerjene interese, še bolj zaradi tega, ker pusti usmerjati pogled svojemu najljubšem viru novic, izbere si tabor in se ga drži kot klop, pijanec plota itd, v tem je popolnoma neomajen; divide et impera (še vedno) deluje perfektno. Vse to mu – dejansko pa s tem najbolj koristi seveda eliti – omogoča tehnologija s personaliziranimi algoritmi, predvsem na socialnih omrežjih, seveda pa vam “z branjem misli” pomagajo tudi pri nakupih, ko vam predlagajo ravno tisto kar mislite da potrebujete; torej kapitalizem še uspešneje ustvarja potrebe in vas zadolžuje, zasužnjuje, spreminja v pohlevno, vodljivo ovčico. Ne samo kapitalizem, tudi voditelji so vedno raje imeli hedoniste, torej tiste, ki stremijo za instantno, površinsko gratifikacijo, kot pa askete, esencialiste; enostavno jih je veliko lažje manipulirati (občutek lažne svobode, svobode izbire, v resnici si pa vedno bolj zadolžen, prazen, nezmožen razmišljanja in delovanja, torej zelo vodljiv).

Ljudje se vedno bolj ukvarjajo z zasebno in vedno manj z javno sfero – če seveda odmislimo spremljanje in komentiranje reality showov, ko se vživljajo v življenja neznanih in kvazi znanih ljudi, tekmovanja tretjerazrednih glasbenikov kot je Ema in Evrovizija, športnih dogodkov (spet neka kvazi identifikacija in postavljanje v nek tabor, navijaštvo), spremljajo “škandale” v tračarskih revijah – torej drugi del slovite, spet starorimske strategije, kruha in iger. Ko pa se ukvarjajo z javnim, je pa na žalost to delovanje prepogosto škodljivo, samo pomislite na anti vaxxerje itd, posledice so žal vidne. Vse seveda ni črno, poznamo odlične iniciative kot je bila očistimo Slovenijo itd (zato sem prej uporabil pridevnik prepogosto, ne posploševal s trdivami).

Največji problem je, ker je večina ljudi anti-Sokratovskih; torej ne vedo, da nič ne vedo. Zato, kot je napisala v kolumni briljantna Vesna Vuk Godina, Nimajo pojma, imajo pa mnenja: zaskrbljene matere besno urejajo družbo . In človeka, ki misli da ve vse, ne moraš naučiti nič.