Ker so ostale stranke tako zelo šibke in prazne, se ne morejo niti upreti Levici, niti same “izsiljevati”. Bolje rečeno, predlagati konkretne, tudi radikalne spremembe, ki so že desetletja nujno potrebne. Dejansko pa nobena nima pravega programa, le par mandatov stare floskule. Obljube o spremembah, zaradi sprememb samih. Niti slučajno zato, da bi se karkoli spremenilo, ampak zato, da se ne bi. Duh časa v katerem živimo, le pomislite na teror stalnih novosti, izboljšav in nadgradnje na vseh področjih, naj si bo to, tehnologija, življenski slog, diete, športna udejstvovanja in celo dosežki ali le izboljšava sebe na tisoč in en način.
Malo sem zašel, se takoj vrnem k strankam. O propadli SMC, s svojo patetično 0.8% podporo in mlahavim, brezhrbteničnim predsednikom, stranko zdaj osedlano z nebrojem afer, sem že pisal . Očitno je odslužila svojemu namenu. Karel in komisarka Alenka sta se takisto komaj prebila v parlament in se družita na dnu anket s SMC-jem. Potem ostane le še SD. Matjaž Nemec se je lotil PR kampanije na FB. Pod eno izmed objav sem mu napisal slednje (s čimer se je med drugim strinjalo daleč največ ljudi med vsemi komentarji, očitno nisem edini, ki ga je spregledal):“Manj kot Nemec ne pove nihče. Imitira neko politično korektno in strpno komunikacijo, hoče prikazati neko zrelost, je pa samo neizmerno prazen. Obup. Samo še izjave Pahorja vedno preskočim. In seveda Židana. Zgleda stranka praznih besed. Definitvno pa lažna levica. SD je v resnici totalno ambivalentna, dejansko ne veš kje stoji (politološko, bi jo opredelili kot sredinsko, realno se temu reče ne tič ne miš, skupina brezidejnih mlačnežev). S Pahorjem sta pač le lepa fronta (za fronto jasno ni nič)”. Na FB moraš biti kratek in osredotočen, če želiš, da kdo zadevo sploh prebere, in se posledično lahko razvije nadaljnja razprava, debata. Zato bom tukaj dodal še stavek o Židanu. Njihovemu nekarizmatičnemu in enako praznemu predsedniku je uspelo kot kmetijskemu ministru uničiti vse (Kranjska klobasa, teran...) razen lubadarja.
Torej zadnji čas, da Levica z uspešnim izpeljevanjem svojih projektov, že sprejetimi kot je na primer tri leta zapored povišana minimalna plača in napovedanimi, kot so odprava izkoriščanja s prekarnimi zaposlitvami (sem spada tudi ukinitev študentskih servisov in ureditev bolnišk za samozaposlene), pravične obdavčitve kapitala (predvsem dviga davka na dobiček), ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (kar ni uspelo še nikomur, mislim da je Levica tokrat v unikatni, zgodovinsko najbolj ugodni situaciji, ne samo zaradi svojega statusa, namreč tudi zaradi ugodnih gospodarskih razmer) in zagotavljanja lažjega dostopa do stanovanj. In seveda rušenja, sabotiranja (vedno vsaj potencialno koruptivnih) nakupov vojaške opreme, katere kraj uporabe bi bil tako in tako na
In to bi znala biti hkrati tudi zadnja priložnost, ker če bi jim to uspelo, bi lahko postali po naslednjih volitvah tudi glavni partner v vladi. Teoretično bi jo lahko tudi vodili. In ker oblast pokvarja, lahko tudi pozabimo na trenutni obseg njihove subverzivnosti. Do prihoda naslednje stranke, ki bi hkrati bila tako drzna (absurdno je sicer, da so tovrstne zahteve bile čisto običajne, neskrajno levičarske v časih preden je naveza Thatcher-Reagan svet spremenila v neskončno neoliberalistično orgijo), lahko spet preteče še 30 let. Takrat pa bo opustošenje, v vseh pogledih, že preveliko.
No comments:
Post a Comment