Briljanten govor Vinka Möderndorferja

Na podelitvi Prešernovih nagrad je mojstrsko, nadvse plastično orisal kaj vse bi lahko z določenim številom osemkolesnikov, ki jih ne bi kupili, financirali na področju kulture. Da ne bomo brez potrebe izgubljali časa, bom kar začel s citiranjem:”Novi predsednik vlade je ob obisku generalnega sekratarja NATA v naši deželi, izjavil:”Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti.”. Pri tem je predsednik vlade mislil na enega najbolj militantnih klubov na svetu, ki že leta seje smrt in ustvarja na miljone nesrečnih beguncev. V tej misiji dejavno sodelujemo tudi Slovenci, pri tem nas ni niti sram. S svojimi besedami se je predsednik vlade uslužno zavezal, da bo v resnici še bolj militariziral družbo. Umetniki, kulturniki, šolniki, znanstveniki, upokojenci in vsa razumna javnost pa vas sprašujemo spoštovani predsednik vlade Marjan Šarec, kakšne dolžnosti pa imaš, če hočeš ostati v klubu kulturnih? Ogromna sredstva, ki jih bomo namenili množici s težko oborožitvijo opremljenih osemkolesnikov, ki bodo zastareli že takoj, ko jih bomo kupili, bodo šla na tuje. So v resnici investicija v tujo nesrečo in ne v našo varnost. In ko bodo odslužila svojo krvavo raboto, bomo zarjavele osemkolesnike lahko parkirali na mestu, kjer bi morala stati nova narodna in univerzitetna knjižnica. Ducat, jih bo lahko stalo tam. Toliko bi namreč stala ustanova, ki bi plemenitila duha Slovencev naslednjih generacij. Namesto nove Drame, bomo imeli 5 osemkolesnikov, namesto 15 novih slovenskih filmov, lahko pred slovenskim filmskim centrom, parkiramo en sam odslužen osemkolesnik. Itd itd, vse do številke 60, v naslednjih letih pa menda celo vse do številke 120, kar finančno pomeni več kot 10 let celotnega proračuna za kulturo”.

Temu briljantnemu govoru, tej v našem prostoru redko slišani elokvenci ni kaj dodati. Lahko se le zamislimo nad izrečenim in sami pri sebi ali pa v družbi razpredamo naprej. Razdelamo določene segmente. Na primer nesmisel, če že ne kar norost članstva v NATO-u. Sam sem že leta proti slovenskem članstvu v tej izložbi tovarn orožja. Proti, v zadnjih letih vse hujšem diktatu, celo izsiljevanju k sprememanju zavez o dvigih obrambnih proračunov. Torej o tem, da moramo zapraviti več, da orožarska industrija lahko še naprej neovirano kuje rekordne dobičke. In kako sploh lahko govorimo o obrambnih proračunih, ko pa se pred nikomer ne branimo, vse je usmerjeno v agresijo nad suverenimi, neodvisnimi državami, katere imajo to nesrečo, da imajo velike zaloge nafte, po katerih steguje kremplje neizmerno požrešna, energentov nikoli sita Amerika? Najnovejša tarča je država, ki ima dokazano najvišje zaloge nafte na svetu, Venezuela. Kot razlog az povišanje obrambnih proračunov nam prodajajo zgodbe o boju in obrambi pred terorizmom. Kaj, z avioni, tanki in osemkolesniki se bomo borili proti samomorilcem ali vsem tistim, ki so se odločili za oboroženi napad v centru metropol držav, ki po svetu “izvažajo/prinašajo demokracijo”? Kakšen v nebo vpijoč nesmisel! Za to so potrebne kvečjemu boljše obveščevalne službe in izmenjave med njimi in morda bolje usposobljena in opremljena policija.

Zagotov bo ob tem kdo bo skočil in zakričal, da gre za obrambo države. Kot prvo pred kom? Največjo, neprestano propagirano nevarnost, terorizem in ki naj bi ga preprečili z nakupi orožja je demantirana v prejšnjem odstavku (upam). Kot drugo, komu bi se lahko realno uprli, tudi s temi 60/120 osemkolesniki? Če pogledamo samo sosede, Italija bi po 24h že spet lahko vlekla bodečo žico okoli Ljubljane, če bi napadli z vsem kar imajo. Tudi nevtralni Avstrijci ali drugi bivši so-imperialisti Madžari, najbrž ne bi potrebovali več kot 2 dni. Še vojaško najšibkejša Hrvaška, s svojimi deset (sto?) tisoči vojnih veteranov in tremi MiG-i 21 bi nas slej ko prej zgazila.

Torej namesto financiranja teh osem in raznih štiri kolesnikov, ki so namenjeni varovanju naftnih polj, zagotavljanju provizij slovenskih politikov in zaslužkov vojaške industrije, bi lahko marsikaj dobrega postorili, uredili, posodobili, izboljšali itd, ne samo v kulturi (ki nas zagotovo definira veliko bolje kot militarizem), ampak na vseh ostalih področjih, kjer bi ta izdatek iz proračuna (ki ga financiramo tako ali drugače državljani) naredil veliko razliko. Zdravstvo, okolje, nadgradnja železniške infrastrukture itd.