Produktivno krajšanje delovnega časa

Glede na Keynesovo napoved iz leta 1930, da bomo zaradi povečane produktivnosti, ki jo bo zagotovil tehnološki razvoj, slej ko prej vsi delali 15 ur na teden, smo lahko ob trenutnih delavnikih izredno razočarani. Hkrati pa se nam ponuja odlična priložnost, da zadevi posvetimo več časa, preverimo trenutno stanje, izsledke raziskav skrajševanja delovnega časa in izboljševanja metod in pristopov, predvsem pa njihovo razširjanje, da kmalu ne bomo govorili le o izjemah, ampak o pravilu.

Produktivnost je v tem času seveda eksplodirala. Kot primer lahko navedem statistiko glede produktivnosti povprečnega pisarniškega delavca: danes naredi v eni uri toliko, kot je leta 1970 v petih. V kmetijstvu, pa je samo v obdobju od 1993-2004 poskočila za 48%. Ampak vrnimo se iz sveta napovedi dolžine delovnega časa v realnost. Novozelandsko podjetje Perpetual Guardian je skrajšala število delovni dni iz 5 na 4 na teden. Raziskovalci iz univerze v Aucklandu so zabeležili sledeče rezultate ankete, ki so jo izpolnili zaposleni: 24% vprašanih je povedalo, da se je razmerje/ravnovesje med delom in življenjem (work-life balance) izboljšalo, 7% jih je poročalo, o zmanjšem stresu. Istočasno vodstvo podjetja ni zabeležilo padca produktivnosti. So pa seveda povedali zaposlenim, da se bodo v primeru padca produktivnosti vrnili na 5 dnevni urnik. In jih s tem motivirali. Oziroma uporabili stari trik, korenček in palica (ampak v tem primeru jim seveda ni kaj zameriti, ne gre za zlonamerno manipulacijo, kot ponavadi). Mestna občina Reykjavik je šla še dlje, razplovili so število delovnih ur in leto dni trajajoča raziskava je potrdila, da so kljub radikalnemu skrajšanju delovnega časa stroški dela in produktivnost ostali enaki. Švedi so se igrali z 32 urnim delovnikom. Rezultati so bili podobni.

Na tej povezavi si lahko ogledate infografiko, ki prikaže cel kup zanimiv statistik 6 urnega delovnika. Med najzanimivejšimi izsledki je zagotovo ta, da je povprečen delavec produktiven samo 2h in 53m od 8h na delovnem mestu (navedeno je tudi koliko časa zapravijo za določeno neproduktivno dejavnost). Ali pa podatek, da imajo medicinske sestre pol manj bolniške odsotnosti, so 20% srečnejše in za 64% bolj produktivne. In ravno pri nas se zadnja leta močno kažejo posledice izgorelosti, tudi v obliki višje stopnje absentizma (več bolnišk). Hkrati je 6/10 šefov v Veliki Britaniji opazilo, da je skrajšanje delovnih ur pripeljalo do višje produktivnosti (to jim zagotovo ni šlo lahko iz jezika).

Sam sem sicer malo skeptičnem glede krajšanja delovnika na določenih področjih, najtežje bi bilo ravno v zdravstvu, kjer je pomanjkanje kadrov, predvsem medicinskih sester (kar 5000) alarmantno. Najprej bi enostavno morali zagotoviti več kadra, ker tovrstno argumentiranje, dasiravno podprto s celo vrsto študij, pri odločevalcih nikakor ne bi šlo skozi. Kot v prej omenjenih državah, bi torej glede te odločitve odločala podjetja sama, ne bi šlo za sistemske rešitve. Če se vrnem k zdravstvu, pa bi morda lahko to poskusno uvedli vsaj na določenih oddelkih, tistih ki ne delujejo 24h/dan, torej določene specialistične ambulante, pri kakšnem od zdravsvetnih domov in v enoletnem obdobju primerjali z rezultati pred uvedbo (torej za prejšnje leto) na istem oddelku in s primerljivimi v državi za isto, 12 mesečno obdobje. Če le ne bi prišlo takoj do pristne slovenske foušije, prikrite z ugovori glede plačnih nesorazmerjih (ker bi delali manj za isto plačilo, torej bi bili plačani več na uro), tega smo pri nas tako in tako vajeni, rezultati so vedno neproduktivni.

Na kaj torej lahko upamo? Na pametne, inovativne, drzne in napredne lastnike podjetij, ki bi bili pripravljeni eksperimentirati, iti proti toku trenutnega poslovanja, ko smo po številu nadur prvi v EU (ali celo OECD, žal ne najdem te grafike, ki je bila pred času objavljena v Delu), po mnenju večine kapitalistov ali celo ne-bogatih/revnih desničarjev, scati proti vetru in tako ubili dve muhi na en mah in sebi zagotovili višjo produktivnost, ki jo prinašajo srečnejši, manj izgoreli ali celo dokaj spočiti zaposleni, ki bi prejemali enako plačo kot prej. Bolj briljantne win-win situacije na trgu dela si enostavno ne znam predstavljati.