Žrtvovali so najboljšega okoljskega ministra do zdaj

Ostaja pa soudeležen in brez dvoma daleč najslabši aktivni politik, morda pa celo vseh časov, Miro Cerar. Leben je že prvi dan zavihal rokave, hodil na teren, ne instagramovsko-Pahorjansko, z naoljenim in vodnimi kapljicami napršenim telesom, ampak odet v neopren čistil dno jezera itd, začel reševati okoljsko problematiko in se dnevno pogovarjal z okoljevarstveniki (ki ga podpirajo), poslance peljal na ogled sežigalnice, se uprl kapitalu najprej pri fracking v Prekmurju, nato še 13. februarja sprejel osnutek o prepovedi gradnje verige hidroelektrarn na Muri. In to je očitno sodu izbilo dno. Takoj za tem je postal prvo ime že skoraj pozabljene afere z maketo drugega tira. Očitno je sprožil en postopek preveč proti kapitalu in tako je iz omare padel okostnjak, seveda le manjšega zobnika v koruptivnem kolesju izbora izvajalca makete, katere vrednost je seveda nedvomno bila absurdno napihnjena, kar pa je le kaplja v morje v primerjavi z več sto miljonskim oškodovanjem proračuna v zadevi TEŠ 6. In poleg tega maketa niti ni bila plačana! Torej ne moremo govoriti niti o par tisočkrat manjši raboti. Dejansko se ni niti zgodila, denar ni niti prišel do izvajalca. Obsoja se torej lahko le naklep. Že neverjeten časovni zamik reševanja te afere, bi moral sprožiti vprašanja zakaj zdaj? Od kje? Sprožiti val kritičnega razmišljanja, prevpraševanja, drezanja, postavljanja neprijetnih vprašanj. Ampak kapital si pač lasti tudi medije.

Medlež, brezhrbteničnež, pravi hlapec Miro, ki po diktatu Amerike, podpira njihovega nameščenca v Venezueli, ki se ne upa niti popraviti komentarja Britanskega ministra, ki je izjavil, da smo bili Ruski vazali. Tri dni je zbiral pogum za medlo, diplomatsko zavito sporočilo, ki ga je izdalo MZZ. Ampak pri potrditvi Guaidoja, se je pa strašno mudilo. Argument je bil, da zato, ker ga je potrdilo že 23 članic EU. Oh kako pokončen si Mirko. Prav žal mi je, da tako blati dobro ime očeta. Kot mandatar, je v obdobju slabih štirih let vodil ekipo, ki je skoraj uničila zdravstvo, čakalne vrste so se podaljšale ne do neba, ampak onkraj našega osončja, sprejel, podprl in forsiral sramotni, narodno-izdajni arbitražni sporazum itd. Predvsem pri izbiri ministric je dosegel novo dno. Ne samo upokojenka Milojka, ki ni imela pojma o zdravstvu, niti se ni pustila o tem podučiti s strani vrhunskih strokovnjakov, ki so jo tedensko vabili na razgovore, dogovarjanja, predvsem proti koncu mandata tonečega zdravstva, tudi njena predhodnica, ki je bila katastrofalna. V totalnem konfliktu interesov. Njen mož je bil namreč eden večjih dobaviteljev medicinske opreme. Kot vedno, je odstopila in s tem ustavila kazenski pregon zoper sebe in moža. Šolska ministrica je bila stalno v pripravljenosti, tista za delo in družino pa je zelo rada zapravljala denar za razne svetovalne pogodbe in z dvemi miljoni financirala organiziranje delavnic za bresposelne podjetju, katerega lastnik je človek, ki v drugem podjetju, kjer je bil solastnik, ni izplačeval plač. Večjo ironijo si je težko predstavljati. Obrambni ministrici ni uspelo niti primernih škornjev zagotoviti, kaj večjega se itak ni kupovalo (k sreči).

Do zdaj sem se strinjal z večino potez Marjana Šarca. Pravi sicer, da je odstop sprejel s težkim srcem. Ampak ga ne bi smel. Odstavil je dva ministra, katera sta si to zaslužila in še poslanca iz svoje stranke. Leben ni bil niti iz njegove stranke. Tako, da mu ne bi morali očitati nekonsistentnosti, dvojnih meril. Z zavrnitvijo odstopa, s tem da bi mu stopil v bran, z zagovarjanjem dobrega dela, rezultatov in integritete, bi si svojo avtoriteto le povečal, postavil pravi zgled in poslal sporočilo kapitalu, da orkestru zdaj dirigira on. DODANO NAKNADNO: Ravnokar sem zasledil prispevek na dnevniku, o tem, da bo Šarec izbiral naslednika, ne Cerar in tudi ne bo nujno iz kvot SMCja ali nasploh katerekoli stranke. Iskalo se bo strokovnost. Do takrat bo ministrstvo vodil Leben. In tukaj je priložnost za malo taktične pretkanosti, ki bi morda mojo kritiko Šarčeve odločitve lahko omilila. Namreč zaradi vseh teh zahtev, bi Šarec lahko namerno zelo dolgo iskal zamenjavo, Leben pa bi zdaj imel zares proste roke, brez skrbi ali celo strahu (ta sicer do zdaj v njegovem delovanju ni bil zaznan), ministrstvo vodil še bolj odločno in radikalno. Zares in brezkompromisno postavljal okolje in zdravje ljudi pred kapital.