Stalno berem zapise na
FB, kako se je nujno čimprej izseliti, sploh vsem mladim, predvsem
diplomantom. Kako živimo v neperspektivni, malo manj kot obubožani
deželi. Kjer so socialne razlike enormne, kjer je prevladujoča
oblika dela med mladimi prekarna. Kjer enostavno ni prihodnosti. Da
moramo nekam, kjer so možnosti neomejene. Pokazati sredinec mačehi
Sloveniji. Nekateri omenjajo kar Zlovenijo. Izpolniti svoje sanje,
dobro zaslužiti v tujini, v kakšni od dežel neskončnih možnosti,
kot je očitno še vedno Amerika in že nekaj časa Avstralija.
Pa je res tako? Seveda
da ne. Kup neumnosti! Slovenija je po podatkih OECD država z
najmanjšimi socialnimi razlikami. Seveda bi si velika večina želela
manjših, ker je jasno, da peščica najbogatejših, še vedno živi
na račun njihovih nizkih plač in predolgih delovnikov. Sploh če se
ozremo nazaj v Jugo, ko smo živeli v praktično brezrazredni družbi,
današnje razlike bodejo v oči. Ampak živimo v sedanjosti, ne
preteklosti, v kruti realnosti kapitalizma, ki bazira na izkoriščanju
delovne sile, celoten presežek, ki ga ustvari s svojim delom, gre še
vedno v žepe lastnikov kapitala. Tak je sistem v katerem živimo, na
žalost, ampak znotraj njega, smo zagotovo med najboljšimi, kar se
tiče socialnih razlik. Če ne bi bilo tako, bi bili priča
množičnemu eksodusu delovne sile. Seveda, beg možganov je problem,
ampak ozrite se po Evropi. Ta članek
navaja le podatke do 2015, izseljevanje se je med tem nadaljevalo,
nekje celo pospešilo, na primer v sosednji Hrvaški (za katero
podatek o 20.4% izseljenih že zelo očitno zaostaja). Torej od
Romunije (17.5%), do BiH (43.3%). Nekatere države so torej izgubile
skoraj polovico prebivalstva. Medtem se iz Slovenije letno odseli od
814-6583 državljanov, hkrati pa beležimo rast prebivalstva na račun
selitev (več se jih priseli, kot odseli). Torej podatki kažejo, da
tukaj ni slabo živeti. Jebeš tvoje občutke. Ti obstajajo samo
zato, da jih politiki izkoriščajo za doseganje svojih ciljev
(predvsem, ko sejejo strah, negotovost in podpihujejo ostala
negativna čustva). Ali pa, da te delodajalev izsiljuje, da te bo
zamenjal z migrantom, ki bo z veseljem delal za pest riža in šop
banan, nastanjen v plesnivi garaži, s tremi sostanovalci, brez
stranišča, ob tem pa bo vodo pil iz žleba. Torej preveri podatke,
naj te vodi razum, ne čustva. Potem šele vidiš realno sliko države
v kateri živiš.
Drug problem je naša
samopodoba oziroma podoba naše države, ki jo kažemo tujcem. Pred
kratkim sem bral kolumno v Delu (žal je ne najdem), v kateri
avtorica piše o blagodejnosti potovanja po svetu in kako ji je
hkrati nerodno, ker ne more o Sloveniji tujcem povedati nič
pozitivnega. Če si še tako razbija glavo. Nič?!? Zelena, lepa,
varna dežela, z enormnimi zalogami čiste pitne vode, kjer si iz
glavnega mesta v roku ene ure brez problema tako na smuščiču, kot
na plaži, torej dežela izjemne raznolikosti zapakirane v majhnem
paketu. Kjer smo, kot je zdaj potrjeno, glede socialne enakosti med
prvimi na svetu, kjer vlada dobra mešanica germanske pedantnosti,
pridnosti, urejenosti in delavnosti in balkanske sproščenosti, ko
si večina (žal ne toliko kot še pred kratkim) vzame čas za
druženje in stvari, ki jih zanimajo. Ideala ni, lahko bi bili torej
Švica, izjemen standard, ampak po drugi strani hladni, brezčutni
ljudje, družba kjer je vse super regulirano (samo za vikend lahko
roštiljaš itd), ali pa južnjaško sproščenost značilno za
balkan, južno Italijo itd, kjer se pa ve kakšen je standard in zato
od tam ljudje množično bežijo. To najbolje oriše absurdnost
primera, ko v Bosni ne moreš več dobiti keramičarja. Pri nas so pa
skoraj vsi iz Bosne :) .
Tudi če gledamo skozi
denar, rast BDP, smo že leta top 3 na lestvici EU. Za letos je
napovedana dvakrat višja rast BDP, kot je povrečje EU in trikrat
višja od povprečja evro območja. Mediji večinoma strašijo vsaj z
gospodarskim ohlajanjem (kakšna norost je v nedogled pričakovati
visoko rast), v polovici člankov pa je recesija za ovinkom. Namesto,
da bi bili zadovoljni ker gospodarstvo raste že šesto leto zapored,
se pritožujemo in obremenjujemo. Včeraj sem naletel še celo na
novico
o 100 evrski povišici bruto plače v Lidlu, pred časom pa je
podjetje Knauf Insulation povišalo plače delavcem v proizvodnji za
36%, iz 1.100 na 1.500 neto. Torej se tudi problem prenizkih plač
(glede na gospodarsko rast) izboljšuje. Poglejmo naprej, voditelje
drugih držav, marsikatero vodi klovn, sosednjo Madžarsko Viktator,
ki uzakonja suženjsko delovno zakonodajo, ukinja medijsko svobodo,
prepoveduje brezdomstvo, na Hrvaškem že tako slaba medijska svoboda
izginja, novinarje se toži kot po tekočem traku. Slovenija je po
vseh teh merilih prava oaza, v primerjavi z večino ostalih držav v
Evropi, kaj šele na svetu, prebivalstvo uživa visoko kakovost
bivanja. Seštevek plusov in minusov nariše zelo ugodno sliko.
Če bi bila situacija tako slaba kot je po opisu mnogih, bi to potrjevalo izseljevanje. Pri tem bi imeli še veliko lažjo pot od držav, ki niso v EU. Tako pa je situacija ravno nasprotna, več se jih priseli, kot odseli. Sam sem nekaj malega prepotoval, predvsem po Evropi, dvakrat pa sem obiskal tudi druge celine. Marsikaj te lahko očara, fascinira. Ko na primer prvič obiščeš Sicilijo, te prevzame neverjetna sproščenost, neobremenjenost, odprtost in prijaznost ljudi, odlična hrana in topla klima. Potovanja tja so zame vedno izjemna izkušnja. In nasploh kamorkoli na italijanski jug. Ampak, ko se pogovarjaš s kakšnim domačinom, ko vidiš koliko se jih preseli na hladnejši (kar se tiče klime in ljudi) sever (Italije), ko bereš statistike teh migracij, vidiš da marsikaj ne štima. Neurejenost, korupcija, mafija, onesnaženost, višja brezposelnost itd. Ljudje se ne selijo brez razloga in če se ne vrnejo, potem pomeni, da so šli na bolje. Velika razlika je med prijetnostnjo in fascinacijo (novost, drugačnost) nad neko državo na potovanju in med tem, da tam dejansko živiš (pomembnih je cel kup faktorjev, ki na potovanju niso). Dobro razmisli, vzami v zakup vse (skrite) plati bivanja v določeni državi in si odgovori na vprašanje kje bi živel.
Če bi bila situacija tako slaba kot je po opisu mnogih, bi to potrjevalo izseljevanje. Pri tem bi imeli še veliko lažjo pot od držav, ki niso v EU. Tako pa je situacija ravno nasprotna, več se jih priseli, kot odseli. Sam sem nekaj malega prepotoval, predvsem po Evropi, dvakrat pa sem obiskal tudi druge celine. Marsikaj te lahko očara, fascinira. Ko na primer prvič obiščeš Sicilijo, te prevzame neverjetna sproščenost, neobremenjenost, odprtost in prijaznost ljudi, odlična hrana in topla klima. Potovanja tja so zame vedno izjemna izkušnja. In nasploh kamorkoli na italijanski jug. Ampak, ko se pogovarjaš s kakšnim domačinom, ko vidiš koliko se jih preseli na hladnejši (kar se tiče klime in ljudi) sever (Italije), ko bereš statistike teh migracij, vidiš da marsikaj ne štima. Neurejenost, korupcija, mafija, onesnaženost, višja brezposelnost itd. Ljudje se ne selijo brez razloga in če se ne vrnejo, potem pomeni, da so šli na bolje. Velika razlika je med prijetnostnjo in fascinacijo (novost, drugačnost) nad neko državo na potovanju in med tem, da tam dejansko živiš (pomembnih je cel kup faktorjev, ki na potovanju niso). Dobro razmisli, vzami v zakup vse (skrite) plati bivanja v določeni državi in si odgovori na vprašanje kje bi živel.
Konstantni medijsko/politikantski negativizem, žanje uspehe. Ker imamo večina v roki kruh namesto torte, ne vidimo ostale večine z drobtinicami. Nerealne sanje o torti, do katere pa pot ni enostavna in z mojega stališča niti ni potrebna, pa plebsu daje občutek neprestanega nezadovoljstva nad svojim življenjem.
ReplyDeleteBravo, res ni potrebna in dobro si zadel tudi razlog nezadovoljstva
Delete