Thursday, 7 February 2019

Miti o “Zloveniji” oziroma kje bi raje živel?


Stalno berem zapise na FB, kako se je nujno čimprej izseliti, sploh vsem mladim, predvsem diplomantom. Kako živimo v neperspektivni, malo manj kot obubožani deželi. Kjer so socialne razlike enormne, kjer je prevladujoča oblika dela med mladimi prekarna. Kjer enostavno ni prihodnosti. Da moramo nekam, kjer so možnosti neomejene. Pokazati sredinec mačehi Sloveniji. Nekateri omenjajo kar Zlovenijo. Izpolniti svoje sanje, dobro zaslužiti v tujini, v kakšni od dežel neskončnih možnosti, kot je očitno še vedno Amerika in že nekaj časa Avstralija.

Pa je res tako? Seveda da ne. Kup neumnosti! Slovenija je po podatkih OECD država z najmanjšimi socialnimi razlikami. Seveda bi si velika večina želela manjših, ker je jasno, da peščica najbogatejših, še vedno živi na račun njihovih nizkih plač in predolgih delovnikov. Sploh če se ozremo nazaj v Jugo, ko smo živeli v praktično brezrazredni družbi, današnje razlike bodejo v oči. Ampak živimo v sedanjosti, ne preteklosti, v kruti realnosti kapitalizma, ki bazira na izkoriščanju delovne sile, celoten presežek, ki ga ustvari s svojim delom, gre še vedno v žepe lastnikov kapitala. Tak je sistem v katerem živimo, na žalost, ampak znotraj njega, smo zagotovo med najboljšimi, kar se tiče socialnih razlik. Če ne bi bilo tako, bi bili priča množičnemu eksodusu delovne sile. Seveda, beg možganov je problem, ampak ozrite se po Evropi. Ta članek navaja le podatke do 2015, izseljevanje se je med tem nadaljevalo, nekje celo pospešilo, na primer v sosednji Hrvaški (za katero podatek o 20.4% izseljenih že zelo očitno zaostaja). Torej od Romunije (17.5%), do BiH (43.3%). Nekatere države so torej izgubile skoraj polovico prebivalstva. Medtem se iz Slovenije letno odseli od 814-6583 državljanov, hkrati pa beležimo rast prebivalstva na račun selitev (več se jih priseli, kot odseli). Torej podatki kažejo, da tukaj ni slabo živeti. Jebeš tvoje občutke. Ti obstajajo samo zato, da jih politiki izkoriščajo za doseganje svojih ciljev (predvsem, ko sejejo strah, negotovost in podpihujejo ostala negativna čustva). Ali pa, da te delodajalev izsiljuje, da te bo zamenjal z migrantom, ki bo z veseljem delal za pest riža in šop banan, nastanjen v plesnivi garaži, s tremi sostanovalci, brez stranišča, ob tem pa bo vodo pil iz žleba. Torej preveri podatke, naj te vodi razum, ne čustva. Potem šele vidiš realno sliko države v kateri živiš.

Drug problem je naša samopodoba oziroma podoba naše države, ki jo kažemo tujcem. Pred kratkim sem bral kolumno v Delu (žal je ne najdem), v kateri avtorica piše o blagodejnosti potovanja po svetu in kako ji je hkrati nerodno, ker ne more o Sloveniji tujcem povedati nič pozitivnega. Če si še tako razbija glavo. Nič?!? Zelena, lepa, varna dežela, z enormnimi zalogami čiste pitne vode, kjer si iz glavnega mesta v roku ene ure brez problema tako na smuščiču, kot na plaži, torej dežela izjemne raznolikosti zapakirane v majhnem paketu. Kjer smo, kot je zdaj potrjeno, glede socialne enakosti med prvimi na svetu, kjer vlada dobra mešanica germanske pedantnosti, pridnosti, urejenosti in delavnosti in balkanske sproščenosti, ko si večina (žal ne toliko kot še pred kratkim) vzame čas za druženje in stvari, ki jih zanimajo. Ideala ni, lahko bi bili torej Švica, izjemen standard, ampak po drugi strani hladni, brezčutni ljudje, družba kjer je vse super regulirano (samo za vikend lahko roštiljaš itd), ali pa južnjaško sproščenost značilno za balkan, južno Italijo itd, kjer se pa ve kakšen je standard in zato od tam ljudje množično bežijo. To najbolje oriše absurdnost primera, ko v Bosni ne moreš več dobiti keramičarja. Pri nas so pa skoraj vsi iz Bosne :) .

Tudi če gledamo skozi denar, rast BDP, smo že leta top 3 na lestvici EU. Za letos je napovedana dvakrat višja rast BDP, kot je povrečje EU in trikrat višja od povprečja evro območja. Mediji večinoma strašijo vsaj z gospodarskim ohlajanjem (kakšna norost je v nedogled pričakovati visoko rast), v polovici člankov pa je recesija za ovinkom. Namesto, da bi bili zadovoljni ker gospodarstvo raste že šesto leto zapored, se pritožujemo in obremenjujemo. Včeraj sem naletel še celo na novico o 100 evrski povišici bruto plače v Lidlu, pred časom pa je podjetje Knauf Insulation povišalo plače delavcem v proizvodnji za 36%, iz 1.100 na 1.500 neto. Torej se tudi problem prenizkih plač (glede na gospodarsko rast) izboljšuje. Poglejmo naprej, voditelje drugih držav, marsikatero vodi klovn, sosednjo Madžarsko Viktator, ki uzakonja suženjsko delovno zakonodajo, ukinja medijsko svobodo, prepoveduje brezdomstvo, na Hrvaškem že tako slaba medijska svoboda izginja, novinarje se toži kot po tekočem traku. Slovenija je po vseh teh merilih prava oaza, v primerjavi z večino ostalih držav v Evropi, kaj šele na svetu, prebivalstvo uživa visoko kakovost bivanja. Seštevek plusov in minusov nariše zelo ugodno sliko.

Če bi bila situacija tako slaba kot je po opisu mnogih, bi to potrjevalo izseljevanje. Pri tem bi imeli še veliko lažjo pot od držav, ki niso v EU. Tako pa je situacija ravno nasprotna, več se jih priseli, kot odseli. Sam sem nekaj malega prepotoval, predvsem po Evropi, dvakrat pa sem obiskal tudi druge celine. Marsikaj te lahko očara, fascinira. Ko na primer prvič obiščeš Sicilijo, te prevzame neverjetna sproščenost, neobremenjenost, odprtost in prijaznost ljudi, odlična hrana in topla klima. Potovanja tja so zame vedno izjemna izkušnja. In nasploh kamorkoli na italijanski jug. Ampak, ko se pogovarjaš s kakšnim domačinom, ko vidiš koliko se jih preseli na hladnejši (kar se tiče klime in ljudi) sever (Italije), ko bereš statistike teh migracij, vidiš da marsikaj ne štima. Neurejenost, korupcija, mafija, onesnaženost, višja brezposelnost itd. Ljudje se ne selijo brez razloga in če se ne vrnejo, potem pomeni, da so šli na bolje. Velika razlika je med prijetnostnjo in fascinacijo (novost, drugačnost) nad neko državo na potovanju in med tem, da tam dejansko živiš (pomembnih je cel kup faktorjev, ki na potovanju niso). Dobro razmisli, vzami v zakup vse (skrite) plati bivanja v določeni državi in si odgovori na vprašanje kje bi živel.

2 comments:

  1. Konstantni medijsko/politikantski negativizem, žanje uspehe. Ker imamo večina v roki kruh namesto torte, ne vidimo ostale večine z drobtinicami. Nerealne sanje o torti, do katere pa pot ni enostavna in z mojega stališča niti ni potrebna, pa plebsu daje občutek neprestanega nezadovoljstva nad svojim življenjem.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Bravo, res ni potrebna in dobro si zadel tudi razlog nezadovoljstva

      Delete